home
 
psihoterapija in svetovanje
Psihoterapija se razlikuje od psihiatrične pomoči. Psihoterapevti pomagamo klientom razumeti, zakaj so se znašli v navidezno brezizhodni situaciji. Pomemben vir notranjih težav v človeku so naučeni vedenjski vzorci iz otroštva: nerazrešene travmatske situacije iz preteklosti, nezavedni konflikti, ki izhajajo iz različnih delov osebnosti in se »tepejo« med seboj, nepredelane čustvene stiske (zamera, jeza, globoki strahovi, žalost, hrepenenje …), strah pred neznano novo situacijo, primanjkljaji na področju čustvovanja ali primanjkljaji socialnih veščin …
Poglavitno sredstvo pomoči je dober, zaupljiv in korekten terapevtski odnos, ki nastane med klientom in terapevtom. Terapevtov odnos do klienta je nekoliko podoben funkcioniranju »dovolj dobrega starša«. To pomeni, da terapevt ni človek, ki ima vse odgovore in vse popolno obvlada. Terapevt je oseba s svojo lastno terapevtsko izkušnjo, ki dobro pozna notranje duševne in duhovne procese. Za dober terapevtski odnos je pomembno, da je terapevt zmožen iskreno, empatično in z ljubečo naklonjenostjo pomagati klientu skozi blodnjak njegove lastne duševnosti. V ta namen seveda uporablja svoje strokovno znanje, metode in tehnike psihoterapevtskega pristopa (te se razlikujejo glede na izbrano psihoterapevtsko modaliteto, v kateri se je terapevt izobraževal) in širše »metateoretsko« ozadje, kamor spadajo tudi vrednote, prepričanja, etičnost, duhovnost, vera …
 
Svetovanje pomeni časovno krajše srečevanje (1-8 srečanj), pri čemer se osredotočamo na reševanje problema, ki ga izpostavite. Ne odpiramo drugih področij in ne sledimo cilju globlje osebnostne spremembe. Uporabno je predvsem kot pomoč pri reševanju trenutnih situacij, ki jih je potrebno pogledati iz različnih zornih kotov, preden najdete pot skoznje, niso pa povezane z dalj časa trajajočimi notranjimi stiskami, krizami in konflikti.
 
Terapevt/svetovalec je zavezan Kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu, Kodeksu psihoterapevtov in Kodeksu poklicne etike svoje stroke. Prav tako je zavezan k stalnemu strokovnemu izobraževanju in redni superviziji dela.
V našo ustanovo prihajajo klienti, ki imajo najrazličnejše težave in stiske:
  • zaplete v partnerskih odnosih: konflikti, psihično ali fizično nasilje, nerazumevanje, ljubezenski trikotnik, ločitev …;
  • težave pri prilagajanju na nove življenjske situacije: zaključevanje šolanja, osamosvajanje od primarne družine, načrtovanje skupnega življenja, rojstvo otroka, nastop/menjava/izguba službe, ločitev, upokojitev ...;
  • čustvene stiske, ki se kažejo kot depresivno stanje, stanje tesnobnosti, napadi panike, pomanjkanje samozavesti, pretirana žalost, nekontrolirana jeza, občutek praznine in nesmiselnosti …; psihosomatske težave: bolezni ali telesni simptomi, ki so povezani z duševnim stanjem;
  • »odvisnost od odnosov«, ki se kaže kot pretirana navezanost na partnerja, otroka, starše ali druge osebe;
  • motnje hranjenja, ki jih je možno zdraviti brez hospitalizacije: bulimija, kompulzivno prenajedanje;
  • nekemične oblike odvisnosti, kot so: pretirana raba oz. zloraba interneta, računalniških igric, seksualna zasvojenost, sanjarjenje, deloholizem …;
  • odraščanje ali življenje ob osebi s problemom odvisnosti;
  • probleme povezane z alkoholizmom (pogoj za psihoterapevtsko obravnavo je zmožnost abstinence);
  • eksperimentiranje z drogami, ko je še možno vzpostaviti abstinenco brez hospitalnega zdravljenja

slo
člani
©2012 SANA VITA zavod, Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izdelava spletne strani.