Otrok oziroma mladostnik prihaja iz družinskega sistema, zato so v psihoterapij otrok in mladostnikov starši nepogrešljivi. Poleg tega so starši tisti, ki sprejmejo odločitev in obiščejo psihoterapevta in prav od njih psihoterapevt dobi prvo informacijo, saj prav oni otroka najbolj poznajo. Povezava družina – psihoterapevt je za dobro delo nujna. Sodelovanje je možno na dveh nivojih: svetovalno, kar pomeni bolj površinsko ali poglobljeno. Poglobljeno delo se lahko izvaja tudi pri drugem terapevtu.

  

Prvo srečanje je v večini primerov srečanje s starši, temu sledi srečanje z otrokom. Po skupno šestih srečanjih preverimo medsebojno ujemanje, določimo cilje in način dela (pogostost srečanj otrok – starši). Cilji in načini dela se v procesu prilagajajo in tako lahko tudi delno spreminjajo.

 

Včasih je potrebnih le nekaj srečanj bolj na svetovalnem nivoju, drugič je potrebno bolj poglobljeno delo. Da bi obdržali neko kontinuiteto procesa, se priporoča terapija enkrat tedensko (ali starši ali otrok). Kako dolgo bo potekal proces, je odvisno od različnih dejavnikov, ki določajo tudi način dela: narava problema, otrokova zgodovina, starost, otrokovo življenjsko in socialno okolje, sposobnost sodelovanja v terapiji in pripravljenost obeh staršev za sodelovanje.