Psihoterapija je proces, ki zahteva več časa in odločitev, da temeljito pogledamo v svojo notranjost. Včasih nam tisto, kar vidimo, ni preveč všeč in bi najraje videli, da sploh ne bi obstajalo. Vendar pa vse tako imenovane »senčne« lastnosti in »odtujeni« vidiki naše osebnosti vsebujejo moč in dragoceno energijo za kvalitetno življenje. Včasih ugotovimo, da smo pozabili na ranjeni oz. nesrečni otroški del; proces ozaveščanja nas pogosto pripelje do notranje radosti, energije in sproščenosti, ki si je ne upamo živeti v polni meri, spet drugič lahko naletimo na besni in razočarani del, ki si želi maščevanja za vse krivice … Spisek delov, s katerimi nismo v stiku, a vendarle obstajajo, se lahko nadaljuje in nadaljuje … V psihoterapiji vse dele pozdravimo z ljubeznijo in naklonjenostjo, »zavestni jaz« klienta pa se lahko odloči, kaj bo z njimi naredil ter v kolikšni meri in na kakšen način jih bo vključil v svoje življenje. Z razširjenim zavedanjem pridobimo kontrolo nad svojim življenjem, kar nikakor ni isto kot bolestna kontrola nad svojimi čustvi, »nezaželenimi« deli osebnosti ali kontrola vedenja drugih ljudi.
Ko skozi psihoterapevtski proces bolj integriramo različne vidike svoje osebnosti ter se jih naučimo ljubeče in konstruktivno vključevati v svoje življenje, se poveča pretok življenjske energije in s tem fizično zdravje, postanemo bolj sproščeni, bolj ljubeči ter tolerantni do sebe in soljudi, znamo uživati in/ali delati, kadar je to potrebno ... Življenje postane bolj harmonično in dinamično uravnoteženo, bolj izoblikovane so tudi vrednote in usmeritve, ki jih želimo živeti.
Za dobro in poglobljeno psihoterapevtsko delo je nujno, da s terapevtom ustvarimo odnos, ki nudi dovolj varnosti in zaupanja.
Teme, s katerimi se srečujemo v psihoterapevtskem procesu, so:
- bližina – distanca – osebne meje;
- identiteta – razvijanje zavedanja o sebi (kako se vidim in kako me vidijo drugi);
- avtonomija – odvisnost;
- psihoterapevtsko delo s čustvi (jeza, bes, strahovi, ljubosumje, žalost, radost, hrepenenje, ljubezen …);
- tesnobnost, napadi panike, strahovi;
- samopodoba, samovrednotenje;
- stres, travma, obvladovanje in nevtralizacija stresa;
- vrednote, smisel življenja;
- delo na telesnih simptomih in boleznih ter povečevanje občutka živosti, energetske pretočnosti;
- cilji, perspektiva …
Individualna srečanja običajno potekajo enkrat tedensko, posamezno srečanje traja 60 minut ali po dogovoru 2 uri. Pogostost srečanj je stvar dogovora med vami in terapevtom.